Klavirski recital litovskega pianista Motiejusa Bazarasa

V torek, 18. februarja, ob 19.30 napovedujemo klavirski recital Motiejusa Bazarasa. Koncert nastaja v sodelovanju Veleposlaništva in Konzulata Republike Litve, Društva za komorno glasbo Amadeus in SNG Maribor.


Motiejus Bazaras se je rodil leta 1987 v družini pianistov v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi. Po končani Litovski Akademiji za glasbo in gledališče je nadaljeval študij glasbe na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Udeležil se je več kot dvajsetih mednarodnih klavirskih tekmovanj in prejel številne nagrade in priznanja. Kot pianist nastopa tudi z jazzovskimi, rock in drugimi žanrskimi zasedbami, piše tudi priredbe in komponira. Deluje kot profesor klavirja na Konservatoriju v Kaunasu in tudi kot predavatelj na tamkajšnji Tehniški univerzi.

Ta vsestransko nadarjen glasbeni umetnik velike intelektualne in kulturne širine ima za seboj številne koncertne nastope. Kot solist, član komornih zasedb in kot solist z orkestrom je nastopil s Komornim orkestrom Talin, s Simfoničnim orkestrom Kaunas, z Litovskim Narodnim simfoničnim orkestrom, z Litovskim Državnim simfoničnim orkestrom in Simfoničnim orkestrom iz Plovdiva.

Claude Debussy (1862-1918) velja za začetnika impresionizma v glasbi. Morda se včasih premalo zavedamo njegove inovativnosti - že kot študent pariškega Konservatorija za glasbo ni upošteval pravil svojih učiteljev in skupaj s slikarji tistega časa utiral pot k novemu slogu - impresionizmu. V njegovi glasbi se to kaže v povezanosti z naravo in prefinjenih zvočnih upodobitvah njenih čarobnih odtenkov. Vse to lahko občudujemo v dveh nizih Slik (Images) za klavir, nastalih med letoma 1905 in 1907, s pomenljivimi naslovi, kot so Odsevi v vodi, Zvonovi skozi listje, In luna se spušča na nekdanje svetišče ter Zlate ribice

Mikalojus Konstantinas Čiurlionis (1875-1911) je ena najpomembnejših osebnosti litovske umetnosti nasploh - po njem se v Vilni in v Kaunasu imenujejo muzeji, konservatoriji ipd. Kot skladatelj je ustvaril ogromno klavirskih skladb in nekaj del tudi na področju komorne in simfonične glasbe. Bil je tudi izjemen slikar, pa tudi pesnik in literat. Vselej ga je mikal skrivnostni svet brezčasne in brezmejne metafizike, v katerem je lahko izsanjal svoj sanjski svet. Ta litovski genij nam je v svojem mnogo prekratkem življenju, saj je dobesedno pregorel, zapustil filozofijo o enosti sveta in povezanosti davne preteklosti s prihodnostjo, zato mu je bil blizu predvsem simbolizem. Čiurlionisova osupljivo vizionarska in občutljiva osebnost se kaže tudi v izbiri njegovih tonalitet - največkrat in najiskreneje se izraža v molovskih tonalitetah, predvsem pa lahko občudujemo izjemno bogastvo njegovih, včasih religiozno zamaknjenih glasbenih idej.

Izmed Dvanajstih preludijev Lucijana Marije Škerjanca (1900-1973) bomo slišali izbor šestih z oznakami: Con sentimento, Transcendente, Contemplativo, Con abbandono, Dolcissimoin Lugubre. Tako kot vsa dela Škerjančevega ogromnega opusa, kažejo tudi preludiji na eno največjih, če ne največjo osebnost slovenske glasbe 20. stoletja. V svojem glasbenem izrazu je izhajal iz nove romantike, v katero je vključeval elemente impresionizma, odpovedal pa se ni niti ekspresionističnim kompozicijskim sredstvom. Slovenski glasbeni literaturi je prispeval precej izjemno dragocenih klavirskih del, ki z opojnostjo emocionalnega naboja in spevne melodike vedno znova navdušujejo vse generacije. Škerjanc je bil široko razgledan svetovljan in eden najbolj izobraženih skladateljev prejšnjega stoletja, ki je tudi kot pedagog odločilno vplival na več generacij slovenskih skladateljev.

Gyorgy Ligeti (1923-2006) je poleg Bele Bartoka in Zoltana Kodalyja osrednja osebnost madžarske glasbe 20.stoletja. Sprva se je šolal na konservatoriju v Transilvaniji v Romuniji. Zaradi njegovega judovskega porekla so šolanje leta 1943 prekinili nacisti in ga poslai v delovno taborišče, njegovo družino pa odpeljali v koncentracijsko taborišče, konec vojne je doživela samo njegova mati. Po vojni je Ligeti nadaljeval študij v Budimpešti, kjer je pozneje tudi poučeval kot profesor harmonije, kontrapunkta in glasbene analize. Decembra 1956, dva meseca po vdoru sovjetske vojske, se je preselil na Dunaj, kjer se je spoprijateljil s pionirji elektroakustične glasbe (med njimi tudi s Karlheinzem Stockhausnom) in skupaj z njimi odkrival nove zvočne razsežnosti. Kljub temu pa je Ligeti ostal zvest klasičnim instrumentom, vendar je zahteval izvajalski način, ki spominja na elektronsko glasbo.

Iz opusa temperamentnega in inovatorskega Ligetija bomo slišali izvajalsko izjemno zahtevno prvo knjigo Etude z naslovi: Nemir, Votle strune, Zadušene tipke, Fanfare, Mavrica in Varšavska jesen, v njih pa lahko občudujemo bogastvo in raznolikost glasbenih idej, ki na svojstven način odslikavajo nemir današnjega časa.


Koncert bo v Kazinski dvorani SNG Maribor, vstop prost.

Pianist Motiejus Bazaras

carpe artem

lat.: carpe artem

eng.: seize the art

sl.: užij umetnost 

Cikel koncertov komorne glasbe, ki jo izvajajo glasbeniki delujoči v Sloveniji, z uglednimi tujimi gosti.

Klasična glasba živa v vsej svoji popolnosti.

Cikel Carpe artem nastaja v produkciji Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

© 2019 Društvo za komorno glasbo Amadeus

  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon
  • White YouTube Icon